Predmet prinaša oris začetnikov pomorske antropologije, od izbrane klasične študije Malinowskega (1918), Radcliffe-Browna (1922), Margaret Mead (1930), vse do Firtha (1946). Študente seznani s pojmovnimi dilemami (Pomorska antropologija ali antropologija ribištva?), ter sodobnimi pristopi v pomorski antropologiji. Pomorska antropologija in njen predmet: študij družb in kultur, ki so morske ali se nanašajo na morje, in odnos med obalnimi študijami (Selwyn 2004). Študentje spoznajo opredelitev (Antropologija pomorstva kot disciplina, ki preučuje biološke, biokulturne in kulturne fenomene ali dejstva, ki se tičejo človeške dejavnosti, neposredno ali posredno povezane z morjem (Casteel & Quimby 1973)) in vsebinski zaseg, ki zajema vsebine iz študijev turizma: navtični turizem, solidarnostni turizem, trajnostni turizem, turizem v zaledju in obalni turizem … ter študiji dediščine, ki proučujejo morje kot kulturno in naravno dediščino, materialno kulturo in ljudske kulture ljudstvev, ki se preživljajo z ribolovom in ribištvom. Ribištvo obravnava kot vir za preživetje, za prosti čas in za namene turizma. Dotika se vprašanj kulturne in politične ekologija ribištva,  družbenih, kulturnih in okoljskih vidikov pomorskega in obmorskega turizma. Osvetli konfliktne rabe prostora,in turistično komodifikacija pomorske kulture. Navtični turizem in ladje za križarjenje.

Predstavitev predmeta

S problematiko verovanj in religij se ukvarjajo različne humanistične in družboslovne vede, od psihologije, zgodovine verstev, folkloristike in religiologije do antropologije in sociologije. Etnologija obravnava religijo kot del kulture, socialna antropologija je pozorna zlasti na njeno družnemo kohezivno vlogo. Verovanja in religiozna ravnanja so zanjo pomembna, ker igrajo središčno vlogo v načinu urejanja družbenega življenja. Oblikujejo namreč posameznikovo dojemanje oz. pojmovanje naravnega in nadnaravnega sveta, poleg tega pa določajo njegov odnos do drugih in pravila obnašanja v družbi.

Etnologi, antropologi in sociologi se, za razliko od filozofov in teologov, ne ukvarjajo z »resnico ali zmoto«, pa tudi s pristnostjo ali nravno (etično) vrednostjo verskega ravnanja ne; osredotočajo se zgolj na to, kaj in kako si ljudje za-mišljajo, verujejo in počnejo, ne pa na to, 'kaj je prav', kaj naj bi mislili, verjeli ali kako naj bi se vedli. Antropologija religij skuša ugotoviti splošno družbeno vlogo religij, ne njihovega teološko-ontološkega bistva.

Predmet študente seznani najprej z osnovnimi pojmi in vsebinami verovanj in religij: tako s stališča psihološko-osebnostnega in kognitivnega zornega kota, kot s perspektive različnih področij kolektivne zaveti (kozmologije, ideologije, simbolizma, ritualnosti itn). Ne glede na problematiko, ki jo želi antropolog v preučevanju posameznih religij osvetliti, mora najprej poznati in razumeti osnovne verske koncepte in njihov konkretni zgodovinski razvoj, zato bomo pri predmetu Antropologija religij obravnavali najprej osnovne pojme, fenomene in procese verovanj (ritual, simbol), nato predstavili različne oblike verstev in religij; v tretjem delu bo poudarek na religioznem sinkretizmu, kot medkulturnem zgodovinskem procesu. Za čim bolj nazorno razlago le-tega, smo letos dali poudarek na afriških in afro-ameriških  kultih: yoruba, Fon, candomblé , santeria, vou-dou, arara itd. 

V seminarju bodo študentje izbrali posamezne članke s področja afriških in afro-ameriških religij, jih analizirali in ustno predstavili kolegom.