1. in 2. letnik

Študentje in študentke se vsebinsko seznanijo z dolgotrajnimi strukturami vsakdanjega življenja  od srednjega veka naprej, s poudarkom zlasti na času druge polovice 20. stoletja. V okviru predavanj spoznajo glavne vire in najpomembnejšo znanstveno literaturo ter razumejo vzroke, pomen in posledice spreminjanja temeljnih konstant historične antropologije, načina življenja, mentalitet in vsakdanjih praks v različnih zgodovinskih obdobjih. Raziskovalni temelji zgodovine vsakdanjega življenja koreninijo v različnih družboslovnih disciplinah 20. stoletja, še posebno pa je ta tematika postala priljubljena med nemškimi zgodovinarji (nem. Alltagsgeschichte). Iz zanimanja za makrostrukture, kot so država, religija in politika, se je zanimanje obrnilo na mikroraven, k človeku kot posamezniku in aktivnemu tvorcu zgodovine. Zgodovinopisje se tako začne ukvarjati z razumevanjem tega, kako so ljudje v nekem obdobju živeli. Namen predmeta je predstaviti in opisati okvir raziskovanja vsakdanjega življenja v obdobju po II. svetovni vojni, metodološki pristop ter teoretsko osnovo, v skladu s tem pa pojasniti spremembe vsakdanjih praks oz. dejanskosti kulture izgradnje socializma. V obdobju po vojni je namreč prišlo do sprememb, ki so se zgodile v procesu modernizacije predvsem na področju stanovanjskih razmer, industrializacije, urbanizacije, načina življenja (dvig življenjskega standarda, nova vloga družine in žensk, prosti čas, vpliv Zahoda itd.) in demokratizacije materialnih dobrin (npr. pojav pralnega stroja, avtomobilov itd.). Študentje in študentke spoznajo vsakdanje (ponovljive, večkratne) dejanskosti, ki se pod vplivom različnih dejavnikov (npr. industrializacija, modernizacija, urbanizacija itd.) spreminjajo skozi daljše časovno obdobje. Seznanijo se z zgodovino doživetij, občutkov, ravnanj in vedenja, s simboli in kulturo preteklosti, prav tako pa tudi s kompleksnimi kulturnimi, političnimi, družbenimi in zgodovinskimi dejavniki, ki vsakdanje življenje soustvarjajo in nanj vplivajo.